TopTehnični slovarZmogljivost baterije

Zmogljivost baterije

Baterija je vrsta galvanskih celic, zmožnih shranjevati električno energijo. Uporablja se jo v skoraj vsaki industrijski veji. Ne glede na vrsto, konstrukcijo ali velikosti, ima vsaka svojo nazivno napetost in zmogljivost, izraženo v amperurah. Zmogljivost baterije v tehničnem smislu je nazivna zmogljivost. Nanaša se na popolnoma brezhibno in pravilno napolnjeno baterijo, ki se prazni s konstantnim tokom v trajanju 20 ur pri temperaturi 20 °C, dokler ena celica ne doseže vrednosti 1,7 V (10,2 V v primeru 12-V baterije). Izpraznitev baterije pod 10 V grozi z zalitjem baterije z žveplom in posledično njenim poškodovanjem ali drastičnim zmanjšanjem njene zmogljivosti. Nazivna zmogljivost je tesno povezana z definicijo nazivnega toka, ki določa vrednost toka, ki prazni dano baterijo tekom 20 ur. Izračunava se ga z deljenjem zmogljivost baterije z 20. Na primer, nazivni tok za baterijo z zmogljivostjo 40 Ah znaša 2 A. Seveda, višja ko je ta vrednost, večja je zmogljivost baterije, kar se posledično prevede v čas, skozi katerega lahko deluje do popolne izpraznitve.

 

Sl. 1. Dve priljubljeni bateriji v ponudbi družbe Delta. Z leve baterija 12 V / 7,2 Ah ter 12 V / 18 Ah (ti bateriji odlikuje veliko daljša življenjska doba kot v primeru standardnih)

 

 

 

V praksi se zmogljivost baterije pojavlja kot sposobnost kumulacije električnega naboja, amperura (Ah) pa je zmnožek jakosti praznilnega toka (A) in časa praznjenja baterije (h) do določene napetosti. Na primer, baterija z zmogljivostjo 18 Ah bi teoretično morala napajati električni tokokrog z jakostjo toka 1 A skozi 18 ur. Čas dela baterije se podvoji, na 36 ur, če poraba toka iz napajanega tokokroga znaša pol manj, tj. 0,5 A. Seveda se lahko v praksi te vrednosti razlikujejo glede na to, kakšen je način praznjenja baterije, kakšni so pogoji dela, kakšno je stanje baterije.

 

Ni naključje, da se zmogljivost, ki jo podajajo proizvajalci baterij, nanaša na teste, opravljene pri 20 °C. Glede na tehnologijo izvedbe baterije, ima na njeno zmogljivost temperatura različni vpliv. Skupaj z znižanjem temperature, pri kateri se prazni baterija, pade tudi njena zmogljivost. Na primer, pri svinčevo-kislinskih akumulatorjih za temperaturo 0 °C znaša zmogljivost akumulatorja 85 % nazivne zmogljivosti. Pri temperaturah pod ničlo je zmanjšanje zmogljivosti akumulatorja že močno občutno in pri -10 °C znaša le še 75% nazivne zmogljivosti. Previsoke temperature ravno tako niso prijazne baterijam. Previsoka temperatura dela baterije oziroma akumulatorja vpliva na njegovo življenjsko dobo, saj se hitreje izrablja. Zato je tudi treba pri nameščanju baterij v puferskih napajalnikih paziti na zagotovitev prostega kroženja zraka okoli njih.

 

Za manjše baterije, ki se uporabljajo v prenosnih RTV aparatih, prenosnih računalnikih in mobilnih telefonih, je zmogljivost izražena v enotah, mnogo manjših od Ah, in sicer v mAh (miliamperura).

 

Zmogljivost baterije označuje tudi njen polnilni tok. Sprejeto je, naj bi ta ne smel biti večji od 0,1 zmogljivosti baterije. Na primer, baterija z zmogljivostjo 18 Ah bi morala biti polnjena s tokom ok. 1,8 A. Na žalost se z vsakim ciklom praznjenja in polnjenja baterije zmogljivost baterije zmanjša, kar je neizogibno. Vendar pa pravilna uporaba, ustrezni pogoji dela ter nedopuščanje, da bi se baterija popolnoma izpraznila, omogočajo podaljšanje njene življenjske dobe.