Moč napajalnika

Vsak omrežni napajalnik ima poleg bistvenih parametrov tipa izhodna napetost ali tokovna učinkovitost tudi med drugim parameter, ki določa, koliko moči je v stanju dovesti napajani napravi. Ta parameter se izraža v vatih po britanskem inženirju in izumitelju Jamesu Wattu. Privzema se, da je 1 W (vat) moč, ki jo sprejme naprava, ki je bila napojena z napetostjo 1 V (volt) pri jakosti 1 A (amper). Formula za izračun moči je kot sledi:

P = U x I

Kjer je:
P – moč [W]
U – napetost [V]
I – tok [A]

Z uporabo te formule lahko izračunamo (če poznamo napetosti in jakost toka), kakšno moč bo sprejemal dani sprejemnik in nato na tej podlagi izberemo ustrezni napajalnik. Na enak način lahko ugotovimo, s kakšno močjo razpolaga dani napajalnik. Samo pomnožimo njegov maksimalni izhodni tok z izhodno napetostjo. Primer impulznega napajalnka: 12 V / 5 A / P (sl. 1), na voljo je v ponudbi Delta – le-ta ima izhodno napetost 12 V pri izhodnem toku 5 A. Skladno s formulo znaša izhodna moč tega napajalnika 60 W.

Sl. 1. Primer impulznega napajalnika 12 V / 5 A / P iz ponudbe podjetja Delta

Medtem ko se v primeru sprejemnikov in napajalnikov stalnega toka vrednosti njihove moči podajajo v vatih (W), se v primeru napajalnikov z izhodno izmenično napetostjo njihova moč podaja v voltamperih (VA). Ker gre tu za izmenični tok, torej tak, katerega vrednost se s časom spreminja, je električna moč sestavljena veličina in se deli na aktivno moč, jalovo moč in navidezno moč. Ravno ta slednja se izraža z voltamperi.

Bistven je tudi koeficient moči, ki opredeljuje vsako napravo, ki se napaja z izmeničnim tokom. Koeficient moči je razmerje med aktivno močjo (izraženo v vatih) in navidezno močjo (izraženo v voltamperih).

Za tipično uporne naprave, npr. žarnice ali grelnike, je ta koeficient blizu eni. Lahko torej trdimo, da je aktivna moč enaka navidezni moči. Vendar pa je v primerih drugih induktivnih ali kapacitivnih naprav kot so npr. kondenzatorji, motorji, koeficient moči veliko manjši. Lahko se izkaže, da te naprave porabljajo veliko več energije, kot to pokažejo izračuni na podlagi prej podane formule za moč. To je treba upoštevati pri projektiranju električne napeljave ter pri izboru ustreznega napajalnika izmeničnega toka. Primer take naprave je napajalnik izmeničnega toka TR-60VA (sl. 2), katerega izhodna moč znaša 60 VA.

Sl. 2. Primer napajalnika izmeničnega toka iz ponudbe podjetja Delta

Podajanje aktivne moči v vatih in jalove moči v voltamperih se uporablja tudi v parametrizaciji napajalnikov UPS. Kot je bilo že omenjeno, sta moči podani v vatih in voltamperih za nekatere električne obremenitve enaki, vendar pa se v primeru računalniških naprav ti vrednosti razlikujeta.

Nekateri proizvajalci napajalnikov UPS podajo v parametrih zgolj vrednost navidezne moči, tj. te izražene v voltamperih, ker je le-ta veliko večja od aktivne moči. Praksa kaže, da v takem primeru vrednost moči napajalnika UPS v vatih znaša 60% vrednosti podane v voltamperih.

Treba je vedeti, da v nobenem napajalniku ni možno prekoračiti niti aktivne, niti jalove moči, saj bi to povzročilo nevarnost nepopravljive škode. Treba je tudi poskrbeti za pravilne pogoje delovanja naprave za preprečitev pregrevanja le-te. Gotovo se s tem minimalizira možnost okvare napajalnika in se mu zagotovi daljšo življenjsko dobo.