Barva svetlobe

Barva svetlobe spada med subjektivne občutke kot so tudi zvok, vonj, okus in dotik.

Ti občutki se pojavljajo pod vplivom dražljajev, ki delujejo na čutila in dražeče učinkujejo na v njih nahajajoče se receptorje. V receptorjih nastajajo živčni impulzi, ki sprožajo v možganih ustreznih občutke. Do občutkov barv pride tako, da na fotoreceptorje dražeče učinkujejo optični valovi konkretne dolžine.

Z njo je tesno povezana barvna temperatura, izražena v Kelvinih [K] , ki karakterizira barvo svetlobe luči.

V nadaljevanju je klasifikacija, ki opisuje barvne temperature in ustrezajoče jim občutenja barve:

Odtenek (ang. Hue) - pomeni percepcijo posameznih dolžin optičnih valov. Doživete občutke se označuje z imeni sevanj po vrsti: vijolično, modro, zeleno, rumeno, oranžno, rdeče.

Nasičenost (ang. Saturation) - če bomo dodajali danemu sevanju čedalje več bele svetlobe, bomo dobili sevanje nespremenjenega odtenka, a čedalje bolj bledo.

Svetlost (ang. Brightness) - za sprožitev spremembe občutka barve se lahko tudi zmanjša svetlobni tok, na primer z odmikom svetlobnega vira od opazovane površine. V takem primeru se ne spremeni niti odtenek, niti nasičenost, le zaznavana bo čedalje šibkejša svetloba. Ravno to je svetlost.