802.11g - standard brezžičnega omrežja

802.11 je zbirka brezžičnih standardov IEEE, ki regulirajo načine prenosa v omrežju. Danes se splošno uporabljajo v različicah 802.11a, 802.11b, 802.11g, 802.11n in 802.11ac, da se zagotovi brezžična povezljivost v domovih, pisarnah in nekaterih trgovskih objektih.

IEEE 802.11g je nastal v letu 2003 kot razširitev 802.11b. Povečuje prepustnost do 54 Mb/s z uporabo tega istega pasu 2,4 GHz kot pri standardu 802.11b.

Koristi prenos CSMA/CA (Carrier Sense Multiple Access with Collision Avoidance - protokol, ki določa način multidostopa do povezave s sledenjem statusa nosilca in izogibanjem kolizije). Razpoložljiva kapaciteta pretoka se deli med vse oddajne postaje, v tem AP (Access Point), za promet do in iz naprave.

Naprave 802.11g so popolnoma povratno združljive z napravami 802.11b. Vendar pa prisotnost naprave, delujoče v standardu 802.11, znatno zmanjšuje hitrost v celotnem omrežja, delujočem v 802.11g.

Modulacija, uporabljana v standardu 802.11g, je OFDM (Orthogonal Frequency-Division Multiplexing - ortogonalno multipleksiranje frekvenčne delitve), ki je bilo izposojeno pri standardu 802.11a, s hitrostmi prenosa podatkov 6, 9, 12, 18, 24, 36, 48 in 54 Mb/s ter povračanje k CCK (Complementary Code Keying - ključiranje z dopolnilno kodo - kot v standardu 802.11b) za 5,5 in 11 Mb/s ter modulacije DBPSK/DQPSK + DSSS za 1 in 2 Mb/s. Čeprav dela 802.11g v istem frekvenčnem pasu kot 802.11b, lahko dosega višjo hitrost prenosa podatkov zaradi svojega izvora v 802.11a.

Od 52 podnosilcev OFDM je 48 rezerviranih za podatke, medtem ko so 4 piloti podnosilcev z ločenostjo nosilcev 0,3125 MHz (20 MHz/64). Trajanje simbola znaša 4 mikrosekunde, kar dodatno zajema zaščitni interval 0,8 mikrosekunde. Dejansko generiranje in dešifriranje ortogonalnih komponent poteka v osnovnem pasu, ob uporabi DSP. Nato se preoblikujejo na frekvenco 2,4 GHz v oddajniku. Prednosti uporabe OFDM so v znižanju učinkov večsteznosti razširjanja signala do sprejemnika in v povečanju učinkovitost spektra.

Navkljub dobremu sprejemu in hitremu izvajanju standarda 802.11g, je zanj značilna zelo podobna raven motenj prenosa kot pri prejšnjem 802.11b v prenatrpanem pasu 2,4 GHz. Naprave, ki delajo na tem območju, so npr. mikrovalovne pečice, naprave Bluetooth ali brezžični digitalni telefoni, kar neredko povzroči resne motnje. Poleg tega se pojavljajo pogoste težave, povezane z velikim številom uporabnikov in njihovo gostoto pojavljanja na urbanih območjih.

Za preprečitev medsebojnih motenj obstajajo le trije ne prekrivajoči se uporabni kanali v Združenih državah Amerike in v drugih državah s podobnimi predpisi (kanali 1, 6, 11, z ločevanjem 25 MHz), in štirje v Evropi (kanali 1, 5, 9, 13, ločevanje samo 20 MHz). Celo pri takšni delitvi se del interferenc še vedno pojavlja, čeprav le zaradi stranskih plošč z značilnostmi sevanja oddajnikov, a je to mnogo šibkejše.

Tab. 1. Seznam frekvenc in ustrezajočih jim kanalov

(*) Niso vsi kanali legalni v vseh državah 

Sl. 1. Grafična predstavitev 14 kanalov ter ustrezajoče jim centralne frekvence